Donava je eno najmočnejših del sodobne hrvaške proze, posebno mesto pa ima tudi v obsežnem opusu Pavaa Pavličića. Knjiga je prvič izšla leta 1981, in od takrat jo vedno znova ponatiskujejo, razlogov za njeno dolgoživost in priljubljenost med bralci pa je gotovo več; eden izmed njih je tema ali rdeča nit knjige, ki je hkrati na neki način tudi glavni lik in morebiti tudi skrivnostni pripovedovalec, ki je spregovoril skozi avtorjevo pisanje. Dobesedno vse v tej knjigi je posvečeno in darovano Donavi ter povezano z njo. Pavličić v svojem natančnem, mestoma analitičnem, skorajda etnografsko in historično zaznamovanem pripovedovanju o Donavi, reki, ki teče skozi njegovo rojstno mesto, opisuje življenje, ki se je skozi dolga stoletja bojev in sožitja usodno stkalo in povezalo z evropskim veletokom, ki povezuje in nekako določa duha nekoč opevanega srednjeevropskega prostora.